Lidija Nikčević: Stanica

Great Britain

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

FRANCE

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Germany

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Italia

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Albania

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Poland

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Russia

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Slovakia

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Sweden

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

Slovenija

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan

North Macedonia

TVOJIH ŠEST LET

Kako bi se lahko risalo po nebu, sprašuješ.

Tako se je začelo naše potovanje proti morju.

 

Ob poti vidiš morskega psa, pa nekega pisanega, ogromnega zmaja.

Sanjariš s takšno lahkoto,

da nas vse pripraviš do tega, da začnemo spraševati.

In resnično, nebo samo se je danes zjutraj tako namestilo,

da je po njem mogoče risati različne oblike.

Izmišljuješ si oblike, ki jih je mogoče risati po nebu,

izmišljuješ si barve za nebo.

 

Na poti proti morju,

za trenutek naletimo na meglo.

To je samo sonce, ki si je poškodovalo oko, praviš.

In rišeš ta prizor

po šipi. Luna se menja s tistim, kar pride za njo.

 

In potem prosiš sestro, naj neha jokati,

kajti porabila bo vse solze.

To se tudi hitro zgodi.

Ko se pred nami razprostre del jadranskega morja,

ko se lahko po morju riše kot po nebu.

 

Pred nami se končno staplja

mnoštvo barv, modrih barv.

Mnoge od modrih barv. Nekoč sem bral,

kako gauči razlikujejo mnogo sivih barv;

mi vidimo modre, nabiramo jih po morju,

celo tiste oddaljene ladje nam jih nanašajo na vid.

 

Kako se je samo morje uredilo,

na koncu zaključiš

v imenu vseh nas.

 

Kako se je samo morje danes uredilo…

Prevedel: Uroš Zupan