From the section TRANSLATIONS

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.

Hodili smo proti že izpisanemu življenju,

v toplo nočno svetlobo, v nek začaran predel.

 

Tam sem z narečjem srca izgovarjal besede,

ki jih ljubiš. Samo v njem ostajajo razlogi.

Hodili smo skozi mesečeve mene,

skozi premaknjene ure in nenadno drhtenje.

Vse to sem izgovarjal z narečjem hrepenenja.

V strasti neke zore,

smo že drugače razdelili zaimke:

kako smo se samo navadili na umiranje.

 

Od tiste noči, ko smo izmenjali prve stavke,

naletim na zapisane besede kamorkoli pogledam.

Kot da ti izgovarjaš moje ime

pred tvojo sanjavo ulico

in teh nekaj črk razporediš po zraku,

da jih lahko od takrat dalje vsako noč nabiram,

da pridem ponje tudi, ko jih tam ni.

 

Zdaj moje besede pronicajo skozi tvoje prste,

nežno odhajajo v tiste najine predele.

Skozi tvoje prste k nekem izpisanem snu.