From the section TRANSLATIONS

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.

Kot da bi zmanjkalo besed.

Ali pa izginjajo neki drugi časi.

Tiste besede za kateri si mislil, da te bodo našle,

manjkajo še nekomu, pa čeprav niso izginile.

Tudi to lahko opazuješ.

Z očmi pričakovanja in hrepenenja.

In včasih so se te besede same od sebe

vtisnile v svet.

Z lahkoto in neopazno.

Vendar so zdaj nekako tuje.

 

Zdaj ni besed, ki jih potrebuješ.

Kot da bi vse odnesle pretekle pesmi,

bivše pesmi.

Prežijo iz praznine.

Tudi samote so nekako drugačne.

Kot kadar bereš poezijo,

pa en verz nastaja in drugi umira.

In med sabo se pozabljata.

In vsi ti verzi se zdijo kot bi bili tvoji.

Kot da skupaj z njimi minevaš tudi ti.

Z bivšimi besedami.

Ki ne vidijo razlike,

med izginjanjem in pogrešanjem,

in ki se izgovarjajo kot izpovedi o svetu.

 

Pa vendar,

ob tihih poletnih nočeh,

tu in tam pridejo besede, ki si jih včasih iskal.

A teh besed si nikakor ne moreš zapomniti,

ali pa jih zapisati.