Lidija Nikčević: Stanica

Great Britain

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

FRANCE

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Germany

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Italia

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Albania

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Poland

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Russia

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Slovakia

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Sweden

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

Slovenija

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan

North Macedonia

DREGET

Ko dihava v nasprotnih kotih

male, tuje sobe –

se najini nevedenji ne srečujeta.

Ti si srečna, ker ničesar ne veš!

Zaradi istega razloga — jaz nesrečen.

Naenkrat stisneš svojo malo pest,

kot da se pred nečim braniš.

In tako tudi jaz, zaradi nekega nerazumljivega trepeta

stiskam svojo pest in te branim.

Ne vem pred čim, vendar te branim.

In čeprav tvojega očeta poznajo

kot tihega človeka,

ki ne bi kar tako dvignil roke nad drugega –

stiskam svoje pesti

in se močno ugriznem v spodnjo ustnico.

Vsa moja kri se spusti v roke,

ki te branijo pred neko nevidno silo.

Najino drhtenje je povsem drugačno

— pri tebi je znamenje, da si živa,

pri meni, da pričakujem prepir.

 

Od takrat, ko si nastala,

vsako noč v svojem kotu sobe dobivam čudno moč.

Kot da to sploh niso moji prsti,

ampak pesti Mateta Parlova.

Sreča moja, zdaj se nimaš česa bati.

In kot da veš, o čem razmišljam,

se počutiš varno in se v sanjah blago nasmehneš.

Poslušam kako dihaš in vse močneje stiskam pesti:

zdaj z njimi upravlja neznana moč.

 

Ti si srečna, ker ničesar ne veš

in jaz iz istega razloga — nesrečen.

Prevedel: Uroš Zupan